Naključni pomnilnik je ena od vrst nestanovitnega pomnilnika. RAM se uporablja v številnih sodobnih napravah, od osebnih računalnikov do komunikatorjev.
V računalniškem RAM-u so shranjene informacije, potrebne za delovanje centralnega procesorja. Ta naprava prejme vse potrebne podatke s kartic RAM. Med delovanjem RAM-a se uporablja načelo naslovljivosti, tj. vsak podatek ima svoj naslov.
Splošna zmogljivost osebnega računalnika je odvisna od količine RAM-a. To ni presenetljivo, kajti več informacij je mogoče hkrati shraniti v RAM, več nalog lahko centralni procesor hitro izvede. Če bi CPU prejemal informacije s trdega diska, bi sodobni računalniki delovali bistveno počasneje. V računalnikih z veliko RAM-a lahko hkrati uporabljate veliko različnih programov, ne da bi to vplivalo na njihovo delovanje.
Prenos podatkov med centralnim procesorjem in pomnilniškimi karticami poteka po posebnih vodilih. Imajo visoko hitrost prenosa, ki omogoča takojšnjo izmenjavo želenih podatkov.
Obstajata dve glavni vrsti pomnilnika z naključnim dostopom: statični in dinamični. Spomin druge vrste se uporablja na karticah RAM. Statični pomnilnik veliko hitreje obdeluje in pošilja informacije, vendar je njegova izdelava veliko dražja. Zato se statični pomnilnik uporablja za izdelavo centralnih procesorjev in čipov grafičnih kartic. Preklicati je treba, da uporaba ultrahitrega RAM-a (predpomnilnika) večkrat poveča splošno delovanje računalnika. To je posledica dejstva, da se podatki na to območje vnaprej prenašajo z običajnih pomnilniških kartic.
Za delovanje dinamičnega pomnilnika je treba nenehno polniti napolnjenost kondenzatorjev, ki se uporabljajo za ustvarjanje RAM-kartic. To vodi do dejstva, da v določenih časovnih obdobjih odbori ne morejo opravljati svojih nalog.
