Potreba po merjenju informacij se je zaostrila, ko se je človeštvo spoprijelo z avtomatizacijo računskega procesa. Sredi prejšnjega stoletja so se pojavile znanosti, povezane z obdelavo informacij, nato pa so se pojavili temelji sodobne delitve le-teh na dele. Leta 1948 je bilo podano ime minimalnega podatka, ki je zdaj sprejeto povsod.
Za merjenje količine računalniških informacij se uporabljajo enote, imenovane "bitov" in "bajtov". Bit je najmanjša možna enota, ki lahko vsebuje informacije le o dveh vrednostih izmerjene spremenljivke - "da" ali "ne", 0 ali 1, vklop ali izklop itd.
Procesorji, ki se uporabljajo v računalnikih, obdelujejo podatke zaporedno, od kosa do kosa. Toda podajanje vsakega zaporednega dela vanje traja več časa kot obdelava, zato so podatki za pospešitev postopka na voljo v sklopih po osem bitov informacij. Del te velikosti se imenuje bajt. Te enote - bajti - merijo velikost datotek, kapaciteto trdih in optičnih diskov, bliskovnih pogonov in drugih pomnilniških medijev. Uporabljajo se tudi v izpeljanih enotah, ki na primer kažejo hitrost prenosa podatkov po računalniških omrežjih.
V metričnem sistemu SI, sprejetem v večini držav, se za bajte uporabljajo standardne predpone, ki kažejo na njihovo množico tisoč enot. Torej 1 kilobajt pomeni 1000 bajtov, 1 megabajt je enak milijonu bajtov itd. Enake predpone lahko uporabimo za bite, pomembno je, da se ne zmedete - 1 kilobit je osemkrat manjši od 1 kilobajta, pa tudi 1 megabit je toliko manj kot 1 megabajt.
Nekaj zmede je povezano z binarno naravo najmanjše enote informacij danes, saj je nabor predpon, ki se uporabljajo v sistemu SI, zasnovan za decimalni sistem. Zato je na primer na bliskovni kartici v skladu s pravili sistema SI navedena zmogljivost 1 gigabajt, v resnici pa vsebuje manj informacij. Da bi se temu izognili, je Mednarodna elektrotehniška komisija že leta 1999 uvedla druge predpone, ki označujejo množico bajtov. Namesto predpone "kilo" je treba uporabiti "kibi" - 1 kibibajt je enak 2¹⁰ = 1024 bajtov. Obstajajo podobne zamenjave za megabajt (mebibajt), gigabajt (gibibajt) itd. Vendar tak sistem označevanja informacijskih enot še ni bil široko razširjen.
