Do zdaj so operacijski sistemi družine Linux obkroženi z miti, ki običajnim uporabnikom preprečujejo, da bi začeli delati s tem priročnim in praktičnim OS. Spomnimo se glavnih teh mitov.
Danes zahvaljujoč uveljavljenim standardom na področju razvoja grafičnih uporabniških vmesnikov večina najbolj priljubljenih grafičnih lupin, ki se uporabljajo za upravljanje datotek in zagon programov in programov v OS Linux in OS Windows, praktično nima bistvenih razlik. Zaradi tega je delo uporabnika v obeh sistemih dovolj udobno in povprečen uporabnik ob prehodu z enega sistema na drugega ne občuti večjega nelagodja.
Programska oprema, ki se uporablja v zadevnih operacijskih sistemih, je zelo podobna ali enaka. Številne organizacije že dolgo uporabljajo standardni paket brezplačne programske opreme kot svoj korporativni standard. Vključuje programe, ki so bili prvotno razviti kot programska oprema za več platform. Med njimi so tako priljubljeni, kot so LibreOffice (pisarniški paket, analog Microsoft Office), Gimp (urejevalnik rastrskih grafik, analog Adobe Photoshop), Mozilla Firefox in Google Chrome (programi za brskanje po internetu), VLC (večpredstavnostni predvajalnik) itd.
Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da za usposobljenega uporabnika ni velike razlike v tem, kateri operacijski sistem naj deluje.
Glavna razlika med obravnavanimi operacijskimi sistemi je v njihovi arhitekturi in ideologiji. Zahvaljujoč svoji arhitekturi se operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu, lahko uspešno uprejo zlonamerni programski opremi, s katero se Windows žal ne more pohvaliti.
Poglejmo to vprašanje podrobneje. Obstaja mit, da operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu, niso dovzetni za okužbo z zlonamerno programsko opremo, vendar ni tako. Uporabnik lahko naloži in zažene zlonamerno programsko opremo, ki bo uspešno delovala v uporabnikovem profilu, vendar v nasprotju z operacijskim sistemom Windows ne bo mogla vplivati na delovanje celotnega sistema. Zlonamerni program se bo moral zadovoljiti le s podatki uporabnika, ki ga je zaradi svoje neumnosti zagnal, zato je koristno namestiti protivirusno programsko opremo tudi v operacijske sisteme Linux.
Zahvaljujoč svoji arhitekturi lahko Linux OS že vrsto let deluje brez resnih napak, zaradi česar so idealna rešitev ne samo za domačo uporabo, temveč tudi za strežnike in delovne postaje organizacij.
Druga pomembna razlika za uporabnika OS Linux od sistema Windows je ideologija in model licenciranja OS. Večina programske opreme, napisane pod operacijskim sistemom Linux, ima licenco GPL, vključno s samim operacijskim sistemom, ki omogoča uporabo takšne programske opreme tako v osebne kot komercialne namene, kar lastnika reši pred nepotrebnimi glavoboli, povezanimi z različnimi zakonodajnimi akti, povezanimi z intelektualno lastnino pravic in avtorskih honorarjev. Zaradi tega so operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu, vedno bolj priljubljeni tako za osebno uporabo (tudi za komercialne namene) kot v podjetniškem sektorju.
Mimogrede, preteklost je tudi ena "neprijetnost" za uporabnike Linuxa (pomanjkanje različnih iger). Za sisteme Linux lahko danes najdete vedno več zanimivih in lepih iger ter uspešno vodite igre, napisane za Windows.
