Makro je določen objekt v programu, ki se med izračuni nadomesti z novim. Nov objekt se ustvari z definiranjem makra na podlagi njegovih argumentov in nato izrazi na standardni način.
Navodila
Korak 1
Pisanje makrov je v primerjavi z definiranjem običajnih funkcij precej težka naloga, saj morate natančno vedeti, kaj se izračuna v fazi razširitve in kaj v drugi fazi njegove transformacije. V mnogih programih in programskih paketih za pisarniško uporabo se pri obdelavi makrov v samodejnem načinu izvede zaporedje dejanj, opredeljenih za vsakega od njih. Ponujen je vmesnik za snemanje novih in prepisovanje obstoječih.
2. korak
Z uporabo makrov lahko programerju pospešite delo z izbrano aplikacijo za red velikosti. Poleg tega, da makro izvrši določen seznam ukazov, vgrajenih v aplikacijo, omogoča tudi obdelavo zunanjih datotek, prenos in prenos potrebnih datotek prek interneta, pomaga pri branju in spreminjanju nastavitev v operacijskem sistemu kot želeno. Običajno način, v katerem so dejanja osebe zapisana v obliki makra, daje samo nedokončano kodo, ki jo bo treba naknadno popraviti. Toda tudi v tem primeru makro bistveno skrajša čas, potreben za izvajanje trenutnih operacij.
3. korak
Pri programiranju je makro posebno simbolično ime, ki se obdeluje s procesorjem z določenim zaporedjem navodil v programu. Vsak programski jezik ima določeno sintakso za klicanje makrov.
4. korak
Če izraza, ki ga definirate, ni priročno vnašati ročno, vendar ga lahko ustvarite s programom, potem je to najprimerneje z makri. Omogočajo vnos v določen programski jezik novih oblik stavkov, ki prej v tem jeziku še niso obstajale, so pa primerne za določen problem, ki se reši.
