Arhiviranje datotek se uporablja za bolj kompaktno shranjevanje, za prenos na izmenljivem nosilcu ali prenos po omrežju. S takšnimi pomnilniškimi datotekami lahko operacijski sistem in aplikacijski programi delujejo ne le kot z arhivi, temveč tudi z navadnimi datotekami, zato se postopek zbiranja v en skupni arhiv ne razlikuje zelo od običajnega postopka arhiviranja.
Navodila
Korak 1
Zaženite upravitelja datotek operacijskega sistema. V operacijskem sistemu Windows je to Explorer, ki ga lahko odprete z dvojnim klikom na bližnjico "Moj računalnik" na namizju ali z uporabo "bližnjičnih tipk" WIN + E. V drevesu map v levem podoknu programa se pomaknite do imenik, kjer se arhivi, ki jih želite zbrati, shranijo v eno datoteko.
2. korak
Izberite vsako datoteko, ki jo želite pakirati. Če želite to narediti, na primer z levim gumbom miške enkrat kliknite katerega koli od njih in enako storite z ostalimi, vendar držite tipko CTRL. Če se zahtevani arhivi na seznamu nahajajo kot ena skupina, lahko izberete prvega, nato pa preostale, tako da pritisnete puščično tipko desno, medtem ko držite pritisnjeno tipko SHIFT.
3. korak
Z desno miškino tipko kliknite označeno skupino datotek in v kontekstnem meniju izberite paket za arhiviranje. Kako natančno bo oblikovan ta ukaz, je odvisno od programa arhivarja, nameščenega v sistemu, vendar bi moral biti pomen enak - »dodaj v arhiv«.
4. korak
V oknu programa, ki se odpre, določite ime datoteke v skupni rabi. Pri arhiviranju arhivov vam ni treba namestiti nobenih posebnih možnosti, zato lahko takoj začnete s pritiskom na gumb "V redu". Če je treba, lahko ustvarite ustvarjeni arhiv z geslom, ga razdelite na zvezke, dodate besedilo komentarja itd.
5. korak
Isti postopek lahko izvedete na drugačen način - ustvarite novo arhivsko datoteko (ali uporabite eno od pakiranih) in vanjo povlecite vse potrebne arhive z levim gumbom miške.
6. korak
Vsak arhiv poleg datotek, ki so vanj zapakirane, vsebuje tudi določeno količino servisnih informacij, kar k skupni teži doda določeno število dodatnih bajtov. Če je zmanjšanje skupne teže za nekaj odstotkov ena pomembnih nalog arhivskega postopka, potem bi bilo bolje, da vsak arhiv najprej razpakiramo in nato znova zapakiramo v eno skupno datoteko za shranjevanje.
