Vse internetne naslove določi posebna organizacija InterNIC, ki upravlja svetovno omrežje. Obstoječi naslovi IP so razdeljeni v razrede. Najpogostejši so razredi A, B in C. Razredi D in E niso namenjeni končnemu uporabniku.
Navodila
Korak 1
Razred naslova IP določa njegov prvi oktet, tj. prve številke, ki predstavljajo vrednosti vsakega od štirih bajtov v decimalni obliki. Na splošno je kateri koli naslov IP kombinacija dveh logičnih delov:
- številka omrežja;
- številka vozlišča v omrežju.
Prvi bit naslova IP določa, kateri del takega naslova prikazuje omrežno številko in kateri del prikazuje številko vozlišča v omrežju. Prav tako privzeto vsak razred naslovov uporablja svojo masko podomrežja.
2. korak
Omrežja razreda A imajo naslove od 0 do 126 in masko podomrežja 255.0.0.0. Hkrati je številka 127 namenjena posebnim namenom, številka 0 pa se ne uporablja. Primer takega naslova je 10.52.36.11, kjer je oktet številka 10.
3. korak
Vrednost prvega okteta v območju od 128 do 191 pomeni, da omrežje spada v razred B. Maska podomrežja takšnih omrežij je 255.255.0.0. Primer takega naslova je 172.16.52.63, v katerem je številka 172 prvi oktet.
4. korak
Če se naslov IP začne s številko v območju od 192 do 223, potem spada v razred C. Takšni naslovi uporabljajo masko podomrežja 255.255.255.0. Primer naslova razreda C je 192.168.123.132, katerega prvi oktet je 192.
5. korak
Posamezen naslov večkastnega pošiljanja ali večkanalni naslov, ki se začne z 1110, je razred D. Če dodelite naslov razreda D paketnemu naslovu, pomeni, da paket prejmejo vsi gostitelji s tem naslovom IP. Maska podomrežja naslovov razreda D je 239.255.255.255.
6. korak
Drugi razred naslovov IP, rezerviran za prihodnjo uporabo, je razred E. Prve številke takih naslovov so zaporedje 11110, maska podomrežja, ki ga uporabljajo naslovi razreda E, pa 247.255.255.255.
7. korak
Upoštevajte, da v nekaterih primerih vrednost maske podomrežja morda ne ustreza zahtevam nekaterih organizacij in bo morda prerazporejena.