Skoraj vsak računalniški program ima orodno vrstico. Njegov glavni namen je hitro izvajanje (z enim klikom) najpogosteje uporabljenih ukazov.
Orodna vrstica je element grafičnega uporabniškega vmesnika. Zasnovan je tako, da nanj namesti več ikon, da se poenostavi delo s programom. Plošča je običajno pravokotnik, ki se nahaja v navpičnem ali vodoravnem položaju, v katerem so naslednji elementi: gumbi, meni, polje z slika (tako statična kot dinamična, na primer ura) in besedilo ter spustni seznami. Ikone v orodni vrstici v računalniških programih prikličejo najpogosteje uporabljene funkcije in tiste, ki so na voljo v okenskem meniju. Če želite uporabiti katero koli ikono, ki je odgovorna za določeno funkcijo, je dovolj, da dvokliknete levi gumb miške (puščica je usmerjena na sliko zahtevanega elementa). Funkcije elementov na plošči so označene z besedilom ali znaki. Če je ikon veliko in jih na ploščo ni mogoče namestiti, jih je mogoče dodati v obliki menijev in gumbov za pomikanje. V nekaterih računalniških programih (na primer v grafičnih urejevalnikih) je mogoče orodne vrstice zlahka ločiti od oken in jih medsebojno pritrditi za največjo uporabniško korist. Uporabljajo se tudi plošče, ki so ločena okna (običajno so prisotna v standardnem naboru programov namiznega okolja). Niso vezani na določeno aplikacijo, se nahajajo vzdolž več meja namizja ali ene. Na taki plošči je dinamičen seznam gumbov (nabor funkcij, ki so na voljo v naslovu: "minimiziraj", "razširi", "zapri"); spustni meni (seznam odprtih oken, pripravljenih za delo kadar koli); menijev in gumbov za zagon programov.
