Programiranje je brez pretiravanja umetnost. In ta umetnost ima svoja pravila, katerih poznavanje pomaga ustvarjati visokokakovostne programe, ki uporabnika razveselijo z dobrim delom in uporabniku prijaznim vmesnikom.
Navodila
Korak 1
Če se šele učite kodiranja, se takoj navadite na pravi slog dela. Napake na tej stopnji, odpravljanje napačnih navad, bodo v prihodnosti znatno otežile vaše delo.
2. korak
Najprej določite, kaj natančno naj počne vaš program. Zanj narišite vzorčni vmesnik. Predstavljajte si, kako boste delali z njim, kako priročno bo. Bolj natančno kot določite svojo nalogo, lažje boste napisali program.
3. korak
Za program naredite algoritem po korakih. Tak algoritem je sestavljen v obliki navpičnega blokovnega diagrama, sestavljenega iz ločenih blokov, povezanih s prehodi. V tej fazi shematično opišete delovanje programa, ki vam bo omogočilo, da ustvarite njegovo najbolj optimalno različico.
4. korak
Analizirajte diagram poteka. Če se operacija ponovi večkrat, je primerno njeno izvajanje premakniti v ločen blok. Ko obnavljate diagram poteka, nanj obvezno zapišite ustrezna pojasnila, saj se brez njih zlahka zmedete.
5. korak
Lep in premišljen blok diagram vam omogoča, da napišete dober program. Ne prihranite časa pri njegovi pripravi, s tem boste prihranili veliko napak in povečali kakovost končnega programa.
6. korak
Ko sestavite blokovni diagram in preverite vmesnik, začnite pisati program. Vso kodo lahko v celoti napišete ročno, v kateri koli urejevalnik s poudarkom sintakse ali celo v običajni beležnici. Potem morate zgolj sestaviti pisni program s pomočjo prevajalnika.
7. korak
Za pisanje programske kode pa je bolje uporabiti eno od posebnih programskih okolij, ki močno olajšajo postopek programiranja. Najbolj priljubljeni med njimi so Borland C ++ Builder, Borland Delphi, Microsoft Visual Studio. Izberite tisto, v kateri vam je najbolj udobno delati.
8. korak
Dejanski postopek pisanja kode se začne z izbiro vrste prihodnje aplikacije. Določite, ali bo to običajna aplikacija za Windows, konzolni program, knjižnica dinamičnih povezav itd. Nato (če gre za program Windows) ustvarite vmesnik z uporabo programskega okolja tako, da preprosto povlečete in spustite elemente iz palete komponent na obrazec in jih po potrebi prilagodite.
9. korak
Vmesnik je bil ustvarjen, vendar vsi njegovi elementi še vedno ne delujejo - zanje morate napisati vodnike dogodkov. Poleg tega morate napisati glavno kodo, ki določa delovanje celotnega programa. Ne pozabite vstaviti obdelovalcev napak - torej določiti dejanja programa, ko se pojavijo vse vrste neveljavnih situacij.
10. korak
Pri pisanju kode ne bodite leni, da vstavite komentarje, to je zelo pomembno. Brez komentarjev boste čez nekaj časa sami težko razumeli napisano kodo. Koda sama mora biti napisana na splošno sprejet način, ki olajša branje in razumevanje.
11. korak
Po pisanju programa začnite z odpravljanjem napak, na tej stopnji je pomembno prepoznati vse pasti. To so lahko napake, ki vodijo do nepravilnega delovanja programa, nepravilne nastavitve vmesnika - na primer uporabnik ima možnost, da spremeni velikost okna programa, čeprav to ni na voljo. Program se morda ne bo pravilno obnesel, če se spremeni ločljivost zaslona, kar pomeni, da morate to upoštevati.
12. korak
Preverite, ali je v programu nepričakovano delovanje. Simulirajte situacije, ki jih lahko ustvari uporabnik, takoj odpravite vse ugotovljene pomanjkljivosti.
13. korak
Ne pozabite, da mora končani program delovati ne samo na vašem računalniku, kjer imate vse potrebne knjižnice programskega okolja, temveč tudi na drugih strojih. Zato pri sestavljanju programa v nastavitvah navedite potrebne možnosti.
14. korak
Končani program zapakirajte v paket, kar bo znatno zmanjšalo njegovo velikost. Če boste prodali svoj program, ga zaščitite pred vdorom z zaščito. Toda ne pozabite, da so programski krekerji že dolgo obvladali odstranjevanje zaščitnih elementov, ki so bili odprti v omrežju.
