Usmerjevalnik je ena od naprav, namenjenih gradnji računalniškega omrežja in zagotavljanju njegovega stabilnega delovanja. Usmerjevalnik prevede podatkovne pakete med različne omrežne elemente, pri čemer se ravna po določenih pravilih in parametrih.
Navodila
Korak 1
Vsi usmerjevalniki so razdeljeni na strojno in programsko opremo. Usmerjevalniki strojne opreme so ločene naprave, namenjene zagotavljanju komunikacije med segmenti računalniškega omrežja. Programski usmerjevalniki so računalniki, v katerih je nameščena posebna programska oprema, ki omogoča omrežno usmerjanje. Usmerjevalniki delujejo s tretjo plastjo modela OSI, stikala in zvezdišča pa z drugo plastjo.
2. korak
Običajno usmerjevalnik deluje tako, da definira pot, ki je šifrirana v paketnih podatkih iz računalnika ali druge naprave. Ta shema preprečuje pošiljanje "napačnih" podatkov v omrežne računalnike in s tem znatno zmanjša obremenitev računalniškega omrežja in njegovih elementov.
3. korak
Sodobni usmerjevalniki strojne opreme so zgrajeni z lastniško programsko opremo. To izboljša delovanje naprave in omogoča hiter dostop do njenih nastavitev ter njihovo spreminjanje. Usmerjevalna tabela je odgovorna za shemo distribucije paketov. Običajno se za njegovo sestavo uporabljata dve glavni metodi: statična in dinamična. Prva vrsta vključuje poti, ki se s časom ne spremenijo ali spremenijo v določenem vnaprej določenem trenutku. Ta metoda je zelo zamudna, ker je treba statično tabelo poti zamenjati, ko se spremeni omrežni zemljevid.
4. korak
Tabela dinamičnega usmerjanja samodejno obdela prejete pakete in jih pošlje na pravi naslov ob upoštevanju določenih pravil. Z njegovo uporabo je enostavno spremeniti strukturo omrežja, ne da bi morali ponovno konfigurirati usmerjevalnik.
5. korak
Sodobni usmerjevalniki lahko med seboj povezujejo žično in brezžično omrežje LAN. Hkrati lahko vse naprave dostopajo do internetnih virov z enim samim zunanjim naslovom IP.
